{"id":22591,"date":"2021-11-12T08:46:24","date_gmt":"2021-11-12T08:46:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.valicon.net\/?p=22591"},"modified":"2023-05-08T14:48:44","modified_gmt":"2023-05-08T14:48:44","slug":"cetrtina-zaposlenih-s-slabsimi-delovnimi-pogoji-financno-stanje-je-boljse-a-vraca-se-previdnost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/2021\/11\/cetrtina-zaposlenih-s-slabsimi-delovnimi-pogoji-financno-stanje-je-boljse-a-vraca-se-previdnost\/","title":{"rendered":"\u010cetrtina zaposlenih s slab\u0161imi delovnimi pogoji. Finan\u010dno stanje je bolj\u0161e, a vra\u010da se previdnost."},"content":{"rendered":"\n

Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo klju\u010dne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in do\u017eivljanje vsakodnevnega \u017eivljenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija. Ves \u010das spremljamo tudi polo\u017eaj na delovnih mestih, oceno finan\u010dnega stanja, osebne potro\u0161nje in kakovosti \u017eivljenja. Tokrat namenjamo nekaj ve\u010d pozornosti tem vidikom posledic epidemije.<\/strong> <\/i><\/span><\/p>\n

\u010cetrtina zaposlenih s slab\u0161imi delovnimi pogoji, v javnem sektorju poslab\u0161anje pogojev dela, v zasebnem ve\u010d menjav in izgub delovnega mesta<\/b><\/span><\/h3>\n

Vse tiste anketirance, ki so bili pred izbruhom epidemije redno zaposleni (vklju\u010dno s samozaposlenimi in kmetovalci), spra\u0161ujemo po morebitnih spremembah na delovnem mestu oz. v zaposlitvi na sploh. Ve\u010dina poro\u010da o isti zaposlitvi in enakih pogojih dela, oktobra 2021 je bilo tak\u0161nih 56%, aprila 2021 pa 53%. Kar ena \u010detrtina vpra\u0161anih zatrjuje, da sicer delajo na istem delovnem mestu, a da so delovni pogoji slab\u0161i<\/b> \u2013 dele\u017e se v \u010dasu ne spreminja (aprila 25%, oktobra 24%). Dele\u017e teh, ki poro\u010dajo o slab\u0161ih delovnih pogojih kot pred izbruhom epidemije, je statisti\u010dno zna\u010dilno vi\u0161ji med zaposlenimi v javnem sektorju<\/b>.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Po drugi strani pa med zaposlenimi v zasebnem sektorju bele\u017eimo zna\u010dilno ve\u010djo pogostost odgovora \u00bbzdaj delam nekje drugje\u00ab ter \u00bbzaradi izbruha koronavirusa sem izgubil delo\u00ab.<\/b> O menjavi delovnega mesta je sicer oktobra poro\u010dalo 11% zaposlenih, pol leta pred tem skoraj polovico manj, 6%, medtem ko o izgubi delovnega mesta zaradi epidemije poro\u010da 5% (april) oz. 4% (oktober) vpra\u0161anih zaposlenih.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Delo od doma na ravni pred epidemijo<\/b><\/span><\/h3>\n

Oktobra 2021 je le 3% vpra\u0161anih zaposlenih odgovarjalo, da delo \u00bbv celoti\u00ab opravljajo od doma.<\/b> Ta dele\u017e je prakti\u010dno enak oceni, s katero razpolagamo za stanje pred epidemijo (2%). Spomladi leta 2020, v prvem valu epidemije, je bil ta dele\u017e bistveno vi\u0161ji, ve\u010d kot petina zaposlenih (22%) je v \u010dasu prvega zaprtja javnega \u017eivljenja delala v celoti od doma<\/b>. V drugem valu, sredi novembra 2020, je ta dele\u017e padel na eno \u0161estino, 16% zaposlenih, v tretjem valu spomladi 2021 pa na dobro desetino, 11% oziroma natanko pol manj, kot leto dni pred tem. \u017de poleti 2021 se je dele\u017e zni\u017eal na 3% in pri tem vztrajal \u0161e v oktobru. <\/span><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\u010ce k tem, ki delo \u00bbv celoti\u00ab opravljajo od doma, pri\u0161tejemo \u0161e tiste, ki delo \u00bbprete\u017eno\u00ab opravljajo od doma, je tudi ta dele\u017e oktobra 2021 za polovico ni\u017eji kot aprila 2021, to je 6%,<\/b> aprila je zna\u0161al 12%. V zadnji oktobrski meritvi se je sicer ta dele\u017e povzpel iz 5 na 8%, za odgovor na vpra\u0161anje, ali gre za trend ali naklju\u010dno nihanje v okviru statisti\u010dne napake, bo treba po\u010dakati \u0161e vsaj do naslednje meritve. Oktobra 2021 je sicer delo v celoti ali prete\u017eno na delovnem mestu opravljalo nekaj \u010dez 90% zaposlenih<\/b>, aprila letos dobrih 80%.<\/span><\/p>\n

Izbolj\u0161anje finan\u010dnega stanja in vrnitev potro\u0161nje, a \u0161e vedno dokaj dale\u010d od \u010dasov pred epidemijo, vra\u010da se tudi previdnost<\/b><\/span><\/h3>\n

\u017de od vsega za\u010detka epidemije spremljamo oceno finan\u010dnega stanja in pri\u010dakovanj v zvezi s tem, na podoben na\u010din tudi oceno obsega potro\u0161nje in pri\u010dakovanega obsega potro\u0161nje v bli\u017enji prihodnosti. Ta dva indikatorja v Valiconu spremljamo \u017ee vse od za\u010detka finan\u010dne in kasneje gospodarske krize, prvo meritev smo izvedli spomladi leta 2009. To nam daje vpogled v segmente potro\u0161nikov glede na oceno\u00a0 <\/span>in pri\u010dakovano finan\u010dno stanje oziroma osebno potro\u0161njo. Razmerja med njimi nam ka\u017eejo strukturo, ki je tipi\u010dna za obdobje recesije ali za obdobja gospodarske rasti, kar je dober indikator, ki nakazuje, kateremu od obeh skrajnih obdobij smo bli\u017eje. <\/span><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Slika prikazuje razmerja teh segmentov v razli\u010dnih obdobjih. Za \u010das recesije je zna\u010dilen prevladujo\u010d dele\u017e segmenta \u00bbprikraj\u0161anih\u00ab<\/b>, to so tisti, katerih finan\u010dno stanje je slab\u0161e, obseg potro\u0161nje pa ni\u017eji, kot je bil pol leta pred tem. Nasprotno je za \u010das gospodarske rasti zna\u010dilen prevladujo\u010d dele\u017e segmenta \u00bbpreskrbljenih\u00ab<\/b>, to so tisti, katerih finan\u010dno stanje in potro\u0161nja sta, glede na obdobje pred pol leta, nespremenjena ali bolj\u0161a oziroma ve\u010dja. V za\u010detku epidemije se nam je izrisal nov vzorec, v katerem je bil prevladujo\u010d dele\u017e segmenta \u00bbpozornih\u00ab,<\/b> to so tisti, ki pri\u010dakujejo poslab\u0161anje finan\u010dnega stanja in so \u017ee, ali pa pri\u010dakujejo, da \u0161e bodo, zni\u017eali obseg potro\u0161nje. Tak\u0161no razmerje je zna\u010dilno za obdobje strahu in negotovosti.<\/b> To obdobje pa ni trajalo dolgo. \u00bbNi\u017eja potro\u0161nja in finan\u010dne pomo\u010di v \u010dasu epidemije, so pripeljale do akumulacije finan\u010dnih zalog v delu prebivalstva. V \u010dasu poletja, ob za dana\u0161nje razmere dobri epidemi\u010dni sliki, so bila razmerja med segmenti \u017ee zelo blizu strukturi, kot jo poznamo iz junija 2018, v \u010dasu vrhunca gospodarske rasti. A tudi to ni trajalo dolgo, s poslab\u0161anjem epidemi\u010dne slike in predvsem zaradi strahu pred draginjo, se je vrnila previdnost, ponovno je narastel dele\u017e \u00bbpozornih\u00ab, zvi\u0161al se je dele\u017e \u00bbprikraj\u0161anih\u00ab in zni\u017eal dele\u017e \u00bbpreskrbljenih\u00ab. K temu so bolj kot dejanska sprememba finan\u010dnega stanja oziroma epidemija kot taka, prispevala poro\u010danja v medijih o dvigu cen energentov in drugih \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din. V prvi polovici oktobra, ko je bilo teh poro\u010dil najve\u010d, se je ob\u010dutno poslab\u0161ala ocena finan\u010dnega stanja. \u010ceprav je to zna\u010dilno za ta letni \u010das, pa je do neke mere res \u0161lo za trenutno reakcijo na medijske objave, kar ka\u017ee tudi popravek indeksa finan\u010dnega stanja \u017ee v prvi naslednji meritvi, ko se je umirilo tudi poro\u010danje o podra\u017eitvah. Ali in do katere mere se bo ta sentiment prelil v zni\u017eevanje obsega potro\u0161nje, je v tem trenutku nemogo\u010de oceniti. Od razmerij, ki so zna\u010dilna za za\u010detek recesije, smo v tem trenutku \u0161e dokaj dale\u010d, prihajajo\u010di \u00bbveseli december\u00ab ter prazniki, za katere je bilo prebivalstvo lani prikraj\u0161ano, pa utegne delovati prej v nasprotni smeri, torej v smeri vsaj kratkoro\u010dne intenzivne potro\u0161nje, nekak\u0161ne kompenzacije za \u010das pred letom dni, ki pa si ga bo lahko privo\u0161\u010dil le tisti del prebivalstva, ki je v \u010dasu epidemije uspel povi\u0161ati svoje prihranke,\u00ab<\/i> \u0161e dodaja Andra\u017e Zorko, partner v dru\u017ebi Valicon.<\/span><\/p>\n

###<\/i><\/span><\/p>\n

Dostop do podatkov<\/b><\/span><\/p>\n

Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:<\/span><\/p>\n

Povzetki meritev, grafi\u010dni prikazi in vsa pretekla sporo\u010dila za javnost so na voljo na povezavi:<\/span><\/p>\n

https:\/\/www.valicon.net\/sl\/novanormalnost\/<\/a><\/span><\/p>\n

###<\/i><\/span><\/p>\n

Navajanje vira<\/b><\/span><\/p>\n

Pri navajanju vira prosim navedite (priporo\u010dena oblika navajanja vira):<\/span><\/p>\n

\u00bbVir: Raziskava #Novanormalnost, zadnja meritev 29.-31. oktober 2021, n=520; Valicon.\u00ab<\/span><\/p>\n

###<\/i><\/span><\/p>\n

Metodolo\u0161ki podatki<\/b><\/span><\/p>\n

Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je najve\u010dji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.<\/span><\/p>\n

###<\/i><\/span><\/p>\n

O dru\u017ebi Valicon<\/b><\/span><\/p>\n

Valicon vodilna dru\u017eba za javnomnenjske in tr\u017eenjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta \u010dlana zdru\u017eenja ESOMAR. <\/span><\/p>\n

###<\/i><\/span><\/p>\n

Ve\u010d informacij<\/b><\/span><\/p>\n

Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana<\/span><\/p>\n

T. 01\/ 420 49 00<\/span><\/p>\n

E. pr@valicon.net<\/a><\/span><\/p>\n

W. www.valicon.net<\/a><\/span><\/p>\n

TW. @valicongroup<\/a><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo klju\u010dne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in do\u017eivljanje vsakodnevnega \u017eivljenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija. Ves \u010das spremljamo tudi polo\u017eaj na delovnih mestih, oceno finan\u010dnega stanja, osebne potro\u0161nje in kakovosti \u017eivljenja. Tokrat namenjamo nekaj ve\u010d pozornosti tem vidikom posledic epidemije. […]<\/p>\n","protected":false},"author":9,"featured_media":22585,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[2,67],"tags":[],"acf":[],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/22591\/"}],"collection":[{"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/"}],"about":[{"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post\/"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/9\/"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments\/?post=22591"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/22591\/revisions\/"}],"predecessor-version":[{"id":22676,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/22591\/revisions\/22676\/"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/22585\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/?parent=22591"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories\/?post=22591"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags\/?post=22591"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}