{"id":21935,"date":"2021-09-08T11:13:38","date_gmt":"2021-09-08T11:13:38","guid":{"rendered":"https:\/\/www.valicon.net\/?p=21935"},"modified":"2023-05-08T14:48:46","modified_gmt":"2023-05-08T14:48:46","slug":"vecina-ze-ima-izkusnje-s-situacijami-ali-prostori-kjer-se-zahteva-pogoj-pct-a-polovica-od-teh-opaza-tudi-da-se-ta-preverja-le-obcasno","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/2021\/09\/vecina-ze-ima-izkusnje-s-situacijami-ali-prostori-kjer-se-zahteva-pogoj-pct-a-polovica-od-teh-opaza-tudi-da-se-ta-preverja-le-obcasno\/","title":{"rendered":"Ve\u010dina \u017ee ima izku\u0161nje s situacijami ali prostori, kjer se zahteva pogoj PCT, a polovica od teh opa\u017ea tudi, da se ta preverja le ob\u010dasno."},"content":{"rendered":"\n

Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo klju\u010dne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in do\u017eivljanje vsakodnevnega \u017eivljenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.<\/strong><\/em><\/p>\n

Ve\u010dina \u017ee ima izku\u0161nje s situacijami kjer se zahteva pogoj PCT, polovica od teh sicer ugotavlja, da se preverja le ob\u010dasno. Uporaba QR kod slabo raz\u0161irjena.<\/h3>\n

V tokratni meritvi raziskave #Novanormalnost smo preverjali, kak\u0161ne so izku\u0161nje anketirancev glede PCT pogoja. Dobre tri \u010detrtine vpra\u0161anih je bilo \u017ee vsaj enkrat v situaciji ali prostoru<\/strong> (na primer pri prehodu meje, obisku lokala, prireditve in podobno), ko bi morali izpolnjevati pogoj PCT<\/strong>. Od tega jih je bilo dobri dve petini v taki situaciji \u017ee ve\u010dkrat, slaba petina nekajkrat. Anketiranci poro\u010dajo o razli\u010dnih izku\u0161njah pri preverjanju tega pogoja s strani odgovornih oseb \u2013 ta se je v ve\u010dini primerov sicer preverjal, ampak ne vedno<\/strong>. Tako odgovarja slaba polovica anketirancev, ki imajo izku\u0161njo s preverjanjem pogoja PCT. Manj\u0161i dele\u017e, 29% anketirancev, je odgovoril, da se je po njihovih izku\u0161njah PCT pogoj preverjal vedno, \u0161e nekoliko manj\u0161i dele\u017e – 21% anketirancev pa pravi, da PCT pogoja sploh niso preverjali.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Anketiranci, ki imajo izku\u0161nje s situacijami, kjer se zahteva pogoj PCT, sicer razli\u010dno opisujejo tudi na\u010din, kako se je to izvajalo. Ve\u010dina opa\u017ea, da uporaba QR kod, ki olaj\u0161a preverjanje tega pogoja, ve\u010dinoma \u0161e ni splo\u0161no sprejeta.<\/strong> Le slaba \u010detrtina vseh vpra\u0161anih namre\u010d odgovarja, da so PCT preverjali s QR kodo, 37% jih po drugi strani pravi, da so pogoj preverjali ro\u010dno, oziroma brez QR kode, 16% pa kakr\u0161negakoli dokazila sploh ni potrebovalo, oziroma se pogoj niti ni preverjal, kljub temu, da so bili v situaciji, kjer je to predpisano. Slaba \u010detrtina vpra\u0161anih se sicer sploh \u0161e ni zna\u0161la v situaciji ali prostoru, kjer bi morali izpolnjevati pogoj PCT.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Realizirana in izra\u017eena namera zopet dosega 68%. Minimalna in maksimalna dosegljiva stopnja precepljenosti najvi\u0161je do sedaj.<\/h3>\n

Po ve\u010djem upadu namere cepljenja\u00a0 v preteklem mesecu, tokrat spet zaznavamo porast <\/strong>teh, ki \u00a0<\/strong>so \u017ee vsaj enkrat cepljeni in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili. Se\u0161tevek vseh teh namre\u010d zna\u0161a 68%, kar je podobno kot smo izmerili konec julija<\/strong>. Poleg ve\u010djega dele\u017ea \u017ee cepljenih (57%), je tokrat tudi nekoliko ve\u010d takih, ki bi se zagotovo cepili<\/strong> (6%, pred dvema tednoma 3%), dele\u017e teh, ki bi se verjetno cepili pa ostaja enak kot prej\u0161nji\u010d (6%). Po drugi strani je tokrat manj takih, ki se verjetno ne bodo cepili (15%, pred dvema tednoma 17%), in\u00a0 takih, ki se zagotovo ne bi cepili (17%, pred dvema tednoma 20%). Skladno s tem sta se povzpeli tudi minimalna in maksimalna dosegljiva stopnja precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let. Prva je dosegla vrednost 73%, druga pa 83%, kar sta najvi\u0161ji izmerjeni vrednosti, odkar spremljamo ta dva indikatorja. <\/strong>Razlika glede na preteklo meritev ni statisti\u010dno zna\u010dilna, zato je \u0161e prezgodaj za sklepanje o tem, ali se namera dejansko pove\u010duje, je pa trend pozitiven. Ali gre res tudi za trend k vi\u0161ji precepljenosti, bo jasno \u017ee \u010dez dva tedna.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Do\u017eivljanje epidemije se \u0161e naprej slab\u0161a. Ve\u010dina indikatorjev do\u017eivljanja razmer se sicer umirja, a pesimizem \u0161e naprej izrazito raste.<\/h3>\n

\u010ceprav ne gre za izrazito poslab\u0161anje, v tokratni meritvi ugotavljamo, da se ve\u010dina kazalcev do\u017eivljanja razmer \u0161e naprej vztrajno slab\u0161a. Bolj izrazito je ob\u010dutno pove\u010danje pesimizma<\/strong>, ki pa je prav tako v skladu s trendom rasti pesimizma zadnjih nekaj mesecev. Indeks finan\u010dnega stanja sicer ostaja na podobnem nivoju kot v zadnji meritvi, je pa tokrat ob\u010dutno upadel indeks potro\u0161nje, ki je sicer v pretekli meritvi dosegel najvi\u0161jo izmerjeno vrednost. Glede na to, da smo v tem pogledu trenutno v podobni situaciji kot v za\u010detku julija, je o\u010ditno zaklju\u010dek poletne sezone, poleg slab\u0161ega do\u017eivljanja razmer, prinesel tudi nekolik\u0161en upad potro\u0161nje.\u00a0<\/p>\n