Strukturna sprememba volivcev glede na zadnje parlamentarne volitve<\/h3>\n
\u010ceprav se je volilna udele\u017eba na dan volitev odvijala dokaj podobno kot na parlamentarnih volitvah leta 2018, ko so te potekale v podobnem letnem \u010dasu, pa je med takratno udele\u017ebo in udele\u017ebo na referendumu o noveli zakona o vodah klju\u010dna strukturna razlika v starosti<\/strong>. Leta 2018 smo prvi\u010d zaznali premik v udele\u017ebi pri najmlaj\u0161ih volivcih, takrat je bila udele\u017eba v starostni skupini od 18 do 24 let zna\u010dilno vi\u0161ja, kot v tej starostni skupini \u0161tiri leta pred tem, na dr\u017eavnozborskih volitvah 2014 (ki so potekale skoraj na isti datum kot referendum preteklo nedeljo). A ne glede na to je razmerje med najstarej\u0161imi volivci, starimi nad 60 let, med katerimi je udele\u017eba tradicionalno najvi\u0161ja, in najmlaj\u0161imi, ostalo enako, to je 1,8 : 1 \u2013 med najstarej\u0161imi volivci je bila udele\u017eba torej \u0161e vedno skoraj dvakrat vi\u0161ja kot med najmlaj\u0161imi. To razmerje se je preteklo nedeljo korenito spremenilo. <\/strong>Preteklo nedeljo je bila udele\u017eba med najmlaj\u0161imi volivci namre\u010d \u0161e nekoliko vi\u0161ja (sorazmerno glede na to, da je udele\u017eba na referendumih v povpre\u010dju ni\u017eja kot na volitvah), med najstarej\u0161imi pa je bila ta ni\u017eja kot obi\u010dajno \u2013 razmerje se je tako iz 1 : 1,8 z volitev v DZ 2014 in 2018 zni\u017ealo na vsega 1 : 1,3.<\/strong> Povedano druga\u010de, med najstarej\u0161imi je bila udele\u017eba le \u0161e za 30% vi\u0161ja kot med najmlaj\u0161imi volivci.<\/p>\n Starost pa z udele\u017ebo ni povezana premo sorazmerno, kot bi lahko sklepali iz zgornje ugotovitve. Med najstarej\u0161imi, torej predstavniki generacije t.i. \u00bbbaby-boomerjev\u00ab, je bila udele\u017eba, kot re\u010deno, \u0161e vedno nadpovpre\u010dna, med najmlaj\u0161imi (generacija Z) pa povpre\u010dna. Udele\u017eba je bila povpre\u010dna tudi med predstavniki generacije X, opazno podpovpre\u010dna pa med predstavniki generacije Y<\/strong>, kar smo sicer opazovali tudi \u017ee na volitvah v DZ v letih 2014 in 2018. Lahko bi rekli, da se je v nedeljo vzpostavil nekak\u0161en medgeneracijski most <\/strong>med najmlaj\u0161o, ter obema starej\u0161ima generacijama, medtem ko generacija vmes, generacija Y, predstavlja nekak\u0161no vrzel v udele\u017ebi.<\/p>\n Podrobnej\u0161i pogled v starostno strukturo namre\u010d ka\u017ee na obratno sorazmerje znotraj starostne skupine med 18 in 44 let. Med najmlaj\u0161imi, med 18 do 24 let, je bila udele\u017eba na ravni nacionalnega povpre\u010dja, nato pa pri\u010dne upadati. V starosti med 25 in 29 let je udele\u017eba \u017ee podpovpre\u010dna, ni\u017eja je za dobro desetino glede na nacionalno povpre\u010dje in pada z nara\u0161\u010danjem starosti, vse do starostne skupine od 40 do 44 let, torej med volivci, rojenimi v letih 1977-1981. V tej starostni skupini je bila udele\u017eba kar za tretjino ni\u017eja od nacionalnega povpre\u010dja<\/strong>. V skupini rojenih med 1982 in 1986, torej starimi med 35 in 39 let, je udele\u017eba \u0161e vedno ob\u010dutno ni\u017eja, oziroma za slabih 30% ni\u017eja glede na nacionalno povpre\u010dje, za dobro petino je ni\u017eja tudi \u0161e med volivci, rojenimi med leti 1987 in 1991, torej starimi med 30 in 34 let.<\/p>\n Med udele\u017eenci referenduma je bila petina tak\u0161nih, ki se niso udele\u017eili dr\u017eavnozborskih volitev\u00a0 junija 2018,<\/strong> dobra tretjina se ni udele\u017eila volitev v evropski parlament maja 2019, dobra \u010detrtina pa ne volitev prvega kroga predsedni\u0161kih volitev oktobra 2017. Med udele\u017eenci referenduma je bilo dobri dve tretjini tak\u0161nih, ki zase pravijo, da se tudi sicer udele\u017eujejo parlamentarnih volitev, slabo tretjino pa so predstavljali tisti, ki zase pravijo, da se o udele\u017ebi na parlamentarnih volitvah odlo\u010dajo \u00bbvsaki\u010d posebej, odvisno od okoli\u0161\u010din\u00ab (28%), oziroma, da se parlamentarnih volitev ne udele\u017eujejo (3%).<\/strong> Gledano z druge strani, se je referenduma udele\u017eila ena osmina tak\u0161nih, ki sicer zase pravijo, da se parlamentarnih volitev ne udele\u017eujejo (ti sicer predstavljajo dobro desetino populacije med 18 in 75 let).<\/p>\n Glede na politi\u010dno usmeritev (gre za samo-opredelitev anketiranca na osnovi vpra\u0161anja: \u00bbV politiki se v\u010dasih govori o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe?\u00ab<\/em><\/strong>) so dve tretjini udele\u017ebe predstavljali volivci, ki sebe uvr\u0161\u010dajo med leve oz. levo-sredinske volivce<\/strong>. Razmerje v populaciji od 18 do 75 let je sicer 54:46 v korist leve oz. levo-sredinske usmeritve. Gledano z druge strani, je bila tako udele\u017eba med levo oz. levo-sredinsko usmerjenimi za dobro petino vi\u0161ja od nacionalnega povpre\u010dja. Udele\u017eba je bila najvi\u0161ja in izrazito nadpovpre\u010dna med tistimi, ki bi sicer preteklo nedeljo, \u010de bi bile volitve, podprli Levico, SD, SMC, SAB in LM\u0160<\/strong>, najni\u017eja pa med podporniki SNS, SDS In Piratske stranke.<\/p>\n Podobno, a ne povsem, je pri rezultatu \u2013 med podporniki Levice, LM\u0160, SAB, SMC ter DeSUS in Piratske stranke, nismo v vzorcu zajeli niti enega, ki bi glasoval ZA zakon, nadpovpre\u010dno so PROTI glasovali tudi podporniki SD, SNS, Dobre dr\u017eave in Zelenih. Ve\u010dinsko so PROTI glasovali tudi podporniki SLS, med podporniki NSi je rezultat dokaj izena\u010den, zakon pa so v najve\u010dji meri podprli podporniki SDS, a tudi med njimi jih je PROTI glasovala dobra tretjina.<\/strong><\/p>\n Glede na samo-opredeljeno politi\u010dno usmeritev so prakti\u010dno vsi, ki se opredeljujejo kot levo oz. levo-sredinski, glasovali PROTI zakonu.<\/strong> Med tistimi, ki se opredeljujejo kot desno oz. desno-sredinski \u2013 in so se udele\u017eili referenduma, je glas PROTI prav tako prevladal<\/strong>, tako je namre\u010d glasovalo 61% vpra\u0161anih, 39% jih je zakon podprlo.<\/p>\n \u00bbRezultat ka\u017ee na to, da na desno-sredinskem polu podpora zakonu \u0161e zdale\u010d ni bila samoumevna, kar je verjetno tudi eden od razlogov za ni\u017ejo udele\u017ebo s tega dela politi\u010dnega spektra. Zgovorna je tudi tretjina glasov PROTI, med sicer\u0161njimi podporniki stranke SDS, od koder sicer prihaja predlog novele zakona, ki so se referenduma udele\u017eili. Predlog novele zakona o vodah torej ni polariziral politi\u010dnega prostora po obi\u010dajni lo\u010dnici levo-desno oz. med podporniki vlade in opozicije, temve\u010d je na eni strani tako reko\u010d plebiscitarno mobiliziral in poenotil levo-sredinski pol volivcev<\/em>, na desni strani pa razdelil volivce na tri tabore \u2013 abstinente, podpornike in nasprotnike zakona. Ker je bil rezultat tako mo\u010dno enostranski, tudi ni veliko odstopanj med socio-demografskimi skupinami, a smo vendarle zaznali tri odstopanja \u2013 zakon so v nekoliko ve\u010dji meri podprli mo\u0161ki, prebivalci iz ruralnih delov Slovenije ter prebivalci iz pet ali ve\u010d \u010dlanskih gospodinjstev,<\/em>\u00ab je poudaril Andra\u017e Zorko iz Valicona.<\/strong><\/p>\n<\/blockquote>\n \u00a0<\/p>\n Kmalu po razglasitvi rezultata referenduma se je v javnosti pojavilo vpra\u0161anje, ali in v kolik\u0161ni meri je \u0161lo v nedeljo tudi ali predvsem za glasovanje proti aktualni vladi, zato smo preverili tudi ta vidik glasovanja.<\/p>\n Med volivci, ki so z veliko ve\u010dino zavrnili novelo zakona o vodah, jih je 44% odgovorilo, da je njihov glas PROTI predstavljal predvsem nasprotovanje zakonu, 6% pa, da je \u0161lo predvsem za glas proti aktualni vladi, medtem ko jih je 48% odgovorilo, da je \u0161lo za \u00bboboje, v dolo\u010deni meri\u00ab. Pri ve\u010d kot polovici glasov PROTI je \u0161lo torej vsaj do dolo\u010dene mere tudi za glas proti aktualni vladi.<\/strong><\/p>\n Na drugi strani je med tistimi, ki so glasovali ZA zakon, ve\u010dina (61%) odgovorila, da je \u0161lo za podporo zakonu, slaba desetina (8%), da je \u0161lo predvsem za podporo aktualni vladi, slabih 30% pa, da so na referendumu glas ZA oddali\u00a0 tako v podporo vladi kot v podporo zakonu.<\/p>\n ###<\/em><\/p>\n Navajanje vira<\/strong><\/p>\n Pri navajanju vira prosim navedite (priporo\u010dena oblika navajanja vira):<\/p>\n \u00bbVir: Raziskava Politikon, 12.-13. julij 2021, n=2.014; Valicon.\u00ab<\/p>\n ###<\/em><\/p>\n Metodolo\u0161ki podatki<\/strong><\/p>\n Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je najve\u010dji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji. Rezultati so bili dodatno ute\u017eeni glede na udele\u017ebo in razultat referenduma.<\/p>\n ###<\/em><\/p>\n O dru\u017ebi Valicon<\/strong><\/p>\n Valicon vodilna dru\u017eba za javnomnenjske in tr\u017eenjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta \u010dlana zdru\u017eenja ESOMAR.<\/p>\n ###<\/em><\/p>\n Ve\u010d informacij<\/strong><\/p>\n Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana Proti noveli zakona glasovali tudi nekateri volivci SDS in NSi. Nedeljski referendum je zaznamovala ena najvi\u0161jih udele\u017eb na referendumih v samostojni Sloveniji. \u010ce ne upo\u0161tevamo referenduma o zavarovalnicah, ki je potekal isto\u010dasno s predsedni\u0161kimi volitvami 2007, je bila vi\u0161ja le \u0161e udele\u017eba na referendumih o vstopu v EU oziroma NATO leta 2003. Eno klju\u010dnih vpra\u0161anj […]<\/p>\n","protected":false},"author":9,"featured_media":21466,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[2],"tags":[],"acf":[],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/21457\/"}],"collection":[{"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/"}],"about":[{"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post\/"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/9\/"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments\/?post=21457"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/21457\/revisions\/"}],"predecessor-version":[{"id":21503,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/21457\/revisions\/21503\/"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/21466\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/?parent=21457"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories\/?post=21457"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags\/?post=21457"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"https:\/\/www.valicon.net\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/starost.png\")
<\/a><\/p>\nUdele\u017eba na volitvah kot generacijski fenomen<\/h3>\n
<\/a><\/p>\nMobilizacija netipi\u010dnih volivcev<\/h3>\n
Udele\u017eba prete\u017eno levo – levosredinska, glasovi proti tudi med podporniki vladnih strank<\/h3>\n
<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n\n
Del volivcev je z glasom PROTI glasoval tudi proti trenutni vladi<\/h3>\n
<\/a><\/p>\n
01\/ 420 49 00, 041\/ 791 908 (Andra\u017e Zorko, partner)
pr@valicon.net<\/a>
www.valicon.net<\/a>
@valicongroup<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"