{"id":19714,"date":"2021-03-11T09:50:24","date_gmt":"2021-03-11T09:50:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.valicon.net\/?p=19714"},"modified":"2023-05-08T14:48:52","modified_gmt":"2023-05-08T14:48:52","slug":"ocena-ukrepov-vlade-leto-dni-pozneje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/2021\/03\/ocena-ukrepov-vlade-leto-dni-pozneje\/","title":{"rendered":"Ocena ukrepov vlade, leto dni pozneje"},"content":{"rendered":"\n

Z raziskavo #Novanormalnost v dru\u017ebi Valicon spremljamo klju\u010dne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in do\u017eivljanje vsakodnevnega \u017eivljenja v novih razmerah. Prva meritev je bila izvedena 11.-12. marca 2020, tik pred uradno razglasitvijo epidemije v Sloveniji, ter nekaj dni pred prvo uradno potrjeno smrtno \u017ertvijo bolezni Covid-19. V tednu, ko mineva eno leto od prvi potrjenih oku\u017eb v Sloveniji, v sodelovanju z RTV MMC objavljamo najbolj zanimive rezultate raziskave #Novanormalnost iz \u010dasov za\u010detka epidemije marca in aprila lani, ter konec februarja in v za\u010detku marca letos, ko se je \u0161tevilo potrjenih oku\u017eb po dalj\u0161em \u010dasu nekoliko umirilo, s tem pa so se pri\u010deli spro\u0161\u010dati tudi dolo\u010deni ukrepi vlade za prepre\u010devanje \u0161irjenja virusa. Raziskave #Novanormalnost <\/em>ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.<\/em><\/strong><\/p>\n

Ocena ukrepov vlade<\/strong> za zajezitev \u0161irjenja virusa in za obvladovanje gospodarskih posledic epidemije, je eden od indikatorjev<\/strong> odzivanja javnosti, ki se je v \u010dasu enega leta najbolj spremenil.<\/strong><\/p>\n

Hitro spreminjajo\u010de se odzivanje javnosti na strogost ukrepov<\/h3>\n

Strogost veljavnih ukrepov merimo od samega za\u010detka raziskave #Novanormalnost. V dnevih tik pred razglasitvijo epidemije in tik pred menjavo vlade, je bila ocena strogosti ukrepov najbolj kriti\u010dna v pozitivno smer, torej, da so ukrepi premalo strogi \u2013 takrat je tako menila ve\u010d kot polovica vpra\u0161anih, 55%. Prestra\u0161enost je bila na visoki ravni, nekaj dni zatem, torej \u017ee v \u010dasu vlade Janeza Jan\u0161e, natan\u010dneje 18.-19. marca, je bilo tak\u0161nega mnenja \u017ee ve\u010d kot 60% vpra\u0161anih. A \u017ee pred koncem meseca, ko so bili v veljavi novi ukrepi, je prestra\u0161enost popustila, takrat je ve\u010d kot polovica vpra\u0161anih menila, da so ukrepi \u00bbravno prav\u0161nji\u00ab. A zadovoljstvo ni trajalo dolgo. \u017de v za\u010detku aprila se je opazno pri\u010del dvigovati dele\u017e tistih, ki so menili, da so ukrepi prestrogi, konec aprila je bilo tak\u0161nih \u017ee 45%. S spro\u0161\u010danjem ukrepov in padanjem \u0161tevila oku\u017eenih, se je umirila tudi kriti\u010dnost. A tudi to ni trajalo dolgo, \u017ee konec junija se je namre\u010d zopet dvignil dele\u017e tistih, ki so menili, da so ukrepi premalo strogi, na relativno visoki ravni je ta dele\u017e vztrajal vse do konca avgusta, ko so se ukrepi pri\u010deli zaostrovati.\u00a0 Skladno s tem je ponovno za\u010del rasti dele\u017e tistih, ki so ukrepe ocenjevali kot prestroge, medtem ko je dele\u017e zadovoljnih z ukrepi ves ta \u010das po\u010dasi upadal, nad 50% je bil nazadnje sredi junija.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Leto dni po razglasitvi epidemije je slika popolnoma nasprotna od tiste iz prve meritve<\/strong>: polovica vpra\u0161anih ukrepe ocenjuje kot prestroge, dobra petina kot premalo stroge, dobra \u010detrtina kot ravno prav\u0161nje. Iz opisane dinamike lahko sklenemo dvoje. Prvi\u010d, javnost je tako spomladi, kot poleti, pri\u010dakovala zaostritev ukrepov veliko prej, kot jih je vlada dejansko zaostrovala<\/strong>, enako pa nato velja v smeri spro\u0161\u010danja, in drugi\u010d, javnost je glede strogosti nekje od jeseni, \u0161e posebej pa od decembra lani dalje, izrazito bolj razdvojena<\/strong>, kot je bila v prvem delu epidemije spomladi.<\/p>\n

Padajo\u010da ocena ustreznosti ukrepov za bla\u017eitev gospodarskih posledic<\/h3>\n

Dinamika ocenjevanja ukrepov vlade za obvladovanje gospodarskih posledic epidemije za prebivalstvo in gospodarstvo, je nekoliko druga\u010dna. V tem primeru je dele\u017e tistih, ki menijo, da so ti ukrepi \u00bbdeloma ustrezni, deloma neustrezni\u00ab, ves \u010das bolj ali manj enak in se giblje, ve\u010dji del leta, nad 50%.<\/strong> A v tem \u010dasu se je obrnilo razmerje med tistimi, ki menijo, da so ti ukrepi bolj ustrezni, in tistimi, ki so nasprotnega mnenja. \u010ce je bil konec marca lani, ko smo to vpra\u0161anje zastavili prvi\u010d, dele\u017e zadovoljnih z ukrepi blizu 50%, je leto dni kasneje tak\u0161nih le \u0161e 15%. Dlje kot epidemija traja, bolj kot se ka\u017eejo njene gospodarske posledice, manj je tak\u0161nih, ki ukrepe za bla\u017eitev posledic ocenjujejo pozitivno<\/strong>. Na drugi strani je bila kriti\u010dnost do teh ukrepov konec marca lani relativno nizka \u2013 le 5% vpra\u0161anih je takrat menilo, da so neustrezni, zadnji vikend je dele\u017e teh \u2013 in tako je \u017ee od sredine decembra lani \u2013 vi\u0161ji od tretjine in zna\u0161a 36%.<\/strong> Nezadovoljnih z ukrepi vlade za obvladovanje gospodarskih posledic epidemije za prebivalstvo in gospodarstvo je torej ve\u010d kot \u0161e enkrat toliko<\/strong> kot zadovoljnih, kar predstavlja nov izziv za vlado na tem podro\u010dju.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Zaupanje vladi v kontekstu upravljanja epidemije vi\u0161je, kot je zaupanje tej instituciji nasploh<\/h3>\n

Konec avgusta lani smo pri\u010deli spremljati tudi zaupanje vladi v kontekstu upravljanja z epidemijo. Vpra\u0161anje se glasi \u201eNe glede na to, ali podpirate aktualno vlado Janeza Jan\u0161e ali ne – v kolik\u0161ni meri pa zaupate tej vladi pri sprejemanju odlo\u010ditev in ukrepanju v zvezi z omejevanjem \u0161irjenja koronavirusa SARS-CoV-2?\u201c<\/em>.<\/strong> Stopnja zaupanja predstavlja absolutno razliko med se\u0161tevkom pozitivnih odgovorov (zelo ali bolj zaupam) ter se\u0161tevkom negativnih odgovorov (bolj ali sploh ne zaupam). \u010ce je slednjih ve\u010d, je stopnja zaupanja negativna. V za\u010detku je bila ocenjena stopnja zaupanja v vlado na podro\u010dju upravljanja z epidemijo sicer negativna (-27), a relativno visoka, glede na dolgoletno povpre\u010dje<\/strong> zaupanja v vlado nasploh (-67). Ob\u010dutneje je zaupanje padlo decembra<\/strong>, dno pa doseglo v za\u010detku januarja, ko je bilo na ravni sicer\u0161njega zaupanja v vlado kot institucijo. Od takrat se zaupanje vladi v kontekstu upravljanja z epidemijo zvi\u0161uje, zadnji vikend je zna\u0161ala -39.<\/strong><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Pribli\u017eno v istem \u010dasu smo z raziskavo Ogledalo Slovenije, katere rezultati bodo objavljeni prihodnji teden, zaupanje vladi izmerili tudi v \u0161ir\u0161em kontekstu zaupanja v institucije nasploh. Tam je stopnja zaupanja vladi kot eni od institucij precej ni\u017eje, namre\u010d -57. Na tej ravni vztraja od decembra 2018, ko se je po dalj\u0161em obdobju \u0161e ni\u017eje stopnje zaupanja ta prvi\u010d povzpela nad -60. To pomeni, da javnost tej vladi v kontekstu upravljanja z epidemijo zaupa bolj kot v kontekstu vodenja vlade nasploh<\/strong>. Med ostalimi institucijami, ki so v neposredni pristojnosti vlade, pa smo v zadnjem Ogledalu Slovenije zabele\u017eili padec zaupanja v policijo (stopnja zaupanja +14, novembra 2019 +26), medtem ko zaupanje vojski ostaja na pribli\u017eno enaki ravni (+21, novembra 2019 +19). Zaupanje v institucijo predsednika RS se je v tem \u010dasu prav tako ob\u010dutneje zni\u017ealo in sicer iz +4 na -18, mo\u010dno pa je zrastlo zaupanje v RTV Slovenija, iz -34 na -4, ter v Evropsko komisijo, iz -39 na -8. Ob\u010dutneje je zaupanje v tem \u010dasu zrastlo tudi zdravstvu, \u0161olstvu in trgovinam oz. trgovskim podjetjem.<\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

Dostop do podatkov<\/strong><\/p>\n

Osnovni podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:<\/p>\n

https:\/\/docs.google.com\/spreadsheets\/d\/1b9rBaWS9Y8mceQIjQ7xr_CIBcxD6RryGlkWQJwVCx9g\/edit#gid=2060053169<\/a><\/p>\n

Povzetki meritev, grafi\u010dni prikazi in vsa pretekla sporo\u010dila za javnost so na voljo na povezavi:<\/p>\n

https:\/\/www.valicon.net\/sl\/novanormalnost\/<\/a><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

Navajanje vira<\/strong><\/p>\n

Pri navajanju vira prosim navedite (priporo\u010dena oblika navajanja vira):<\/p>\n

\u00bbVir: Raziskava #Novanormalnost, 4. – . 7. marec 2021, n=506; Valicon.\u00ab<\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

Metodolo\u0161ki podatki<\/strong><\/p>\n

Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je najve\u010dji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.<\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

O dru\u017ebi Valicon<\/strong><\/p>\n

Valicon vodilna dru\u017eba za javnomnenjske in tr\u017eenjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta \u010dlana zdru\u017eenja ESOMAR.<\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

Ve\u010d informacij<\/strong><\/p>\n

Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01\/ 420 49 00, 041\/ 791 908 (Andra\u017e Zorko, partner)
pr@valicon.net<\/a>
www.valicon.net<\/a>
@valicongroup<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Z raziskavo #Novanormalnost v dru\u017ebi Valicon spremljamo klju\u010dne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in do\u017eivljanje vsakodnevnega \u017eivljenja v novih razmerah. Prva meritev je bila izvedena 11.-12. marca 2020, tik pred uradno razglasitvijo epidemije v Sloveniji, ter nekaj dni pred prvo uradno potrjeno smrtno \u017ertvijo bolezni Covid-19. V tednu, ko mineva eno leto od prvi potrjenih […]<\/p>\n","protected":false},"author":9,"featured_media":19737,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[12,2,67],"tags":[],"acf":[],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19714\/"}],"collection":[{"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/"}],"about":[{"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post\/"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/9\/"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments\/?post=19714"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19714\/revisions\/"}],"predecessor-version":[{"id":19736,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19714\/revisions\/19736\/"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/19737\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/?parent=19714"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories\/?post=19714"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags\/?post=19714"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}