{"id":14882,"date":"2020-05-28T12:50:03","date_gmt":"2020-05-28T12:50:03","guid":{"rendered":"http:\/\/www.valicon.net\/?p=14882"},"modified":"2023-05-08T14:49:04","modified_gmt":"2023-05-08T14:49:04","slug":"zaskrbljenost-drzavljanov-prvic-pod-50-kriticnost-do-ukrepov-za-zajezitev-zopet-cez-40","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/2020\/05\/zaskrbljenost-drzavljanov-prvic-pod-50-kriticnost-do-ukrepov-za-zajezitev-zopet-cez-40\/","title":{"rendered":"Zaskrbljenost dr\u017eavljanov prvi\u010d pod 50%, kriti\u010dnost do ukrepov za zajezitev zopet \u010dez 40%."},"content":{"rendered":"\n

\u00a0<\/h3>\n

Ob\u010duten je tudi skok skrbi za delovno mesto med zaposlenimi \u2013 vsak \u010detrti je v skrbeh.<\/h3>\n

\u00a0<\/p>\n

Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo klju\u010dne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in do\u017eivljanje vsakodnevnega \u017eivljenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno, rezultate objavljamo vsak \u010detrtek. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija<\/em><\/strong><\/p>\n

Zaskrbljenost prvi\u010d pod 50%, raste zaskrbljenost za delovno mesto

<\/h3>\n

Zaskrbljenost je prvi\u010d od pojava koronavirusa padla pod 50% – <\/strong>47% vpra\u0161anih sodi med zaskrbljene, med njimi velika ve\u010dina zmerno (40%), ostalih sedem odstotkov pa je zelo zaskrbljenih. Stabilizirali so se tudi vzroki za skrb, z izjemo skrbi za delovno mesto \u2013 vsak \u010detrti (26%) zaposleni izra\u017ea skrb za delovno mesto<\/strong>, razlika je statisti\u010dno zna\u010dilno vi\u0161ja kot pred tednom dni, ko je bilo tak\u0161nih 19% zaposlenih. Dele\u017e zaposlenih, ki so na \u010dakanju, je ostal enak, to je vsak osmi redno zaposlen (12%). Se je pa v zadnjih treh tednih ob\u010dutno povi\u0161al dele\u017e tistih, ki poro\u010dajo o ve\u010djem obsegu dela<\/strong>, dele\u017e teh se zdaj giblje okoli \u010detrtine zaposlenih, medtem ko je v aprilu zna\u0161al slabo petino.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\u00a0<\/h3>\n

Ponovno ve\u010dja kriti\u010dnost do ukrepov vlade<\/h3>\n

Mineva \u010detrti teden od ob\u010dutnega spro\u0161\u010danja ukrepov vlade za zajezitev, vsaka sprostitev pa je pospremljena z razli\u010dnimi ob\u010dutki. V zadnjih tednih tako zaznavamo nihanje razpolo\u017eenja javnosti s spreminjajo\u010do se amplitudo.<\/strong> \u010ce je pretekli teden odpiranje \u0161ol pospremila malo ve\u010dja skrb, se teden dni kasneje skrb zopet spro\u0161\u010da, s tem pa zopet nara\u0161\u010da kriti\u010dnost do ukrepov vlade. Da so ukrepi vlade za zajezitev virusa prestrogi, tokrat zopet ocenjuje ve\u010d kot dve petini vpra\u0161anih (42%)<\/strong>, da so premalo strogi pa 12% (pretekli teden je bilo to razmerje 34% proti 16%). Razlike so statisti\u010dno zna\u010dilne. Do spremembe, ki pa ni statisti\u010dno zna\u010dilna, je pri\u0161lo tudi pri oceni ukrepov vlade za ubla\u017eitev gospodarskih posledic krize, razmerje med \u00bbbolj ustrezni\u00ab in \u00bbbolj neustrezni\u00ab je poravnano na 22%,<\/strong> medtem ko je bilo do sedaj razmerje ves \u010das v prid tistim, ki menijo, da so \u00bbbolj ustrezni\u00ab. Ve\u010dina vpra\u0161anih (56%) te ukrepe sicer ocenjuje kot \u00bbdeloma ustrezne, deloma neustrezne\u00ab.

\"\"<\/a><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Nihanja v do\u017eivljanju nove realnosti ob koncu epidemije<\/h3>\n

Ve\u010d \u010das spremljamo tudi osebno do\u017eivljanje trenutne situacije. \u010ceprav se ukrepi spro\u0161\u010dajo in zaskrbljenost pada, pa osebno do\u017eivljanje trenutne situacije temu ne sledi. <\/strong>V grobem lahko dru\u017ebo danes razdelimo v tri skupine: najve\u010dji dele\u017e, dobra tretjina vpra\u0161anih (36%) opisuje svojo situacijo negativno, ve\u010dina med njimi z odgovorom situacija je \u00bbneprijetna, utrujajo\u010da\u00ab (31%), <\/strong>slaba tretjina z odgovorom \u00bbsprejemljiva, nekako gre\u00ab (31%)<\/strong>, natanko tretjina pa, da je situacija normalna, glede na nove razmere (27%)<\/strong> oziroma povsem tak\u0161na, kot pred virusom (6%). Izrazita asimetri\u010dnost, torej.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\u00a0<\/h3>\n

Ve\u010dinsko zaupanje v znanost in stroko, ampak s pridr\u017ekom<\/h3>\n

V tokratni meritvi smo preverjali \u0161e, v kolik\u0161ni meri javnost zaupa znanstvenikom in stroki pri pojasnjevanju izvora virusa. Ve\u010dina, to je dve tretjini vseh opredeljenih, jim bolj zaupa kot ne, pri tem pa velja poudariti, da se je med temi ve\u010dina odlo\u010dila za odgovor \u00bbdo neke mere\u00ab (51%), precej manj pa za odgovor \u00bbpopolnoma jim zaupam\u00ab (14%), kar ka\u017ee na zadr\u017eanost, na nekak\u0161no zaupanje s pridr\u017ekom<\/strong>. Z besedami anketirancev je to indikator – do neke mere – zaskrbljujo\u010dega stanja zaupanja do znanosti in stroke v primeru \u0161irjenja koronavirusa, morda pa tudi na sploh, kar bo kmalu pokazala na\u0161a redna raziskava Ogledalo Slovenije.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n
\n

V kolik\u0161ni meri zaupate znanstvenikom in stroki pri pojasnjevanju izvora in \u0161irjenja novega koronavirusa SARS-CoV-2?<\/em><\/strong><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

2<\/strong>6. \u2013 28.<\/strong> maj<\/strong><\/span><\/p>\n

n = 524<\/strong><\/span><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Popolnoma jim zaupam<\/p>\n<\/td>\n

\n

14%<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Zaupam jim do neke mere<\/p>\n<\/td>\n

\n

51%<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Bolj ne zaupam<\/p>\n<\/td>\n

\n

19%<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Sploh ne zaupam<\/p>\n<\/td>\n

\n

11%<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Ne poznam dovolj, da bi lahko ocenil<\/p>\n<\/td>\n

\n

4%<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

\u00a0<\/h3>\n

Mnenje o izvoru virusa \u2013 od naravnega izvora do zanikanja obstoja virusa<\/span><\/h3>\n

Preverili smo tudi, katera stali\u0161\u010da od mnogih, ki kro\u017eijo predvsem po dru\u017ebenih omre\u017ejih, so ljudem najbli\u017eja pri razlagi izvora virusa. Slaba petina se jih ni opredelila za nobeno od ponujenih razlag (med njimi je 6% podalo svojo razlago, v ve\u010dini primerov skladno s razli\u010dnimi teorijami zarot). Dobra polovica (56%) jih meni, da je virus naraven, med njimi pa jih skupno slaba tretjina (29%) meni, da je presko\u010dil iz \u017eivali na \u010dloveka in se \u0161iri dalje kot ostali virusi, slaba petina (18%), da je u\u0161el iz laboratorija kot posledica \u010dlove\u0161ke napake, slaba desetina (9%) pa \u017ee, da je bil iz laboratorijev izpu\u0161\u010den namenoma. Skupno jih slaba tretjina (30%) meni, da je bil virus izpu\u0161\u010den iz laboratorijev namenoma (dve tretjini med njimi, da je bil tudi ustvarjen v laboratoriju), medtem ko 5% vpra\u0161anih obstoj virusa SARS-CoV-2 zanika.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
\n

V zvezi s pojavom novega koronavirusa SARS-CoV-2 v javnosti kro\u017eijo tudi razli\u010dne razlage o tem, od kod virus izvira. Spodaj navajamo nekatere od njih. Katera je po va\u0161em mnenju najbolj verjetna?<\/em><\/strong><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

\u00a0<\/p>\n

2<\/strong>6. \u2013 28.<\/strong> maj<\/strong><\/span><\/p>\n

n = 524<\/strong><\/span><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Virus je naraven, presko\u010dil je z \u017eivali na \u010dloveka in se za\u010del \u0161iriti kot ostali virusi<\/p>\n<\/td>\n

\n

29%<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Virus je naraven, u\u0161el je iz laboratorija v Wuhanu, gre za \u010dlove\u0161ko napako<\/p>\n<\/td>\n

\n

18%<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Virus je naraven in je bil namerno izpu\u0161\u010den iz laboratorija v Wuhanu<\/p>\n<\/td>\n

\n

9%<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Virus je bil ustvarjen v laboratoriju v Wuhanu in namerno izpu\u0161\u010den v naravo<\/p>\n<\/td>\n

\n

21%<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Virus SARS-CoV2 v resnici sploh ne obstaja<\/p>\n<\/td>\n

\n

5%<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Drugo \/ Ne morem se opredeliti<\/p>\n<\/td>\n

\n

18%<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

Dostop do podatkov<\/strong><\/p>\n

Podatki za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:<\/p>\n

https:\/\/docs.google.com\/spreadsheets\/d\/1b9rBaWS9Y8mceQIjQ7xr_CIBcxD6RryGlkWQJwVCx9g\/edit#gid=2060053169<\/a><\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

Navajanje vira<\/strong><\/p>\n

Pri navajanju vira prosim navedite (priporo\u010dena oblika navajanja vira):
\u00bbVir: Raziskava #Novanormalnost, 26.-28. maj 2020, n=524; \u00a0Valicon.\u00ab<\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

Metodolo\u0161ki podatki<\/strong><\/p>\n

Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je najve\u010dji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.<\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

O dru\u017ebi Valicon<\/strong><\/p>\n

Valicon vodilna dru\u017eba za javnomnenjske in tr\u017eenjske razskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta \u010dlana zdru\u017eenja ESOMAR.<\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

Ve\u010d informacij<\/strong><\/p>\n

Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana
01\/ 420 49 00
pr@valicon.net<\/a>
www.valicon.net<\/a>
@valicongroup<\/p>\n

Materiali so dostopni tudi na spodnjih povezavah:<\/p>\n

Sporo\u010dilo za javnost<\/a>
Slika 1: Zaskrbljenost\u00a0<\/a>
Slika 2: Ocena ukrepov<\/a>
Slika 3: Osebno razpolo\u017eenje<\/a>
Slika 4: Zaupanje v znanost in strokovnjake<\/a>
Slika 5: Zaupanje v znanost in strokovnjake – izvor virusa<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00a0 Ob\u010duten je tudi skok skrbi za delovno mesto med zaposlenimi \u2013 vsak \u010detrti je v skrbeh. \u00a0 Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo klju\u010dne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in do\u017eivljanje vsakodnevnega \u017eivljenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno, rezultate objavljamo vsak \u010detrtek. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija Zaskrbljenost prvi\u010d pod […]<\/p>\n","protected":false},"author":9,"featured_media":14966,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[2],"tags":[],"acf":[],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14882\/"}],"collection":[{"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/"}],"about":[{"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post\/"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/9\/"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments\/?post=14882"}],"version-history":[{"count":28,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14882\/revisions\/"}],"predecessor-version":[{"id":14993,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/14882\/revisions\/14993\/"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/14966\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/?parent=14882"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories\/?post=14882"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags\/?post=14882"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}