{"id":13773,"date":"2020-04-30T13:11:33","date_gmt":"2020-04-30T13:11:33","guid":{"rendered":"http:\/\/www.valicon.net\/?p=13773"},"modified":"2023-05-08T14:49:05","modified_gmt":"2023-05-08T14:49:05","slug":"prvega-dela-epidemije-je-konec-prihajajo-posledice","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/2020\/04\/prvega-dela-epidemije-je-konec-prihajajo-posledice\/","title":{"rendered":"Prvega dela epidemije je konec, prihajajo posledice"},"content":{"rendered":"\n

V tokratni analizi primerjamo nekatere klju\u010dne indikatorje odziva javnosti na \u0161irjenje in ukrepe za zajezitev \u0161irjenja in ubla\u017eitev posledic \u0161irjenja novega koronavirusa v dveh pomembnih \u010dasovnih to\u010dkah: zadnji vikend v marcu, torej nekaj dni pred zaostritvijo ukrepov vlade za zajezitev \u0161irjenja virusa, ter natanko en mesec kasneje, ko so se ti ukrepi pri\u010deli ob\u0161irneje spro\u0161\u010dati. V obeh primerih vzorec zajema tri dni (27.-29. marec in 27.-29. april), velikost vzorca je podobna (n=745, n=761).<\/strong> <\/em>Prvi\u010d \u00a0podrobneje predstavljamo do\u017eivljanje gospodarskih posledic med prebivalci in ugotavljamo, da bo tudi za posledice epidemije zna\u010dilna asimetri\u010dnost, ki spremlja epidemijo \u017ee od vsega za\u010detka.<\/em><\/strong><\/p>\n

Klju\u010dni indikatorji ka\u017eejo na umirjanje epidemije tudi z vidika odziva javnosti<\/h2>\n

Ve\u010dina indikatorjev<\/strong>, s katerimi spremljamo odziv javnosti na pojav in \u0161irjenje novega koronavirusa ter na ukrepe, ki jih v zvezi s tem sprejema vlada RS, se je stabilizirala<\/strong> (na prikazih v prilogi si lahko ogledate spremembe v enem mesecu, na isti datum marca in aprila). Tudi po tej plati je torej jasno, da se zaklju\u010duje prvi del epidemije<\/strong>, pospremljen s spro\u0161\u010danjem ukrepov. Zato danes pozornost namenjamo posledicam, ki nas \u010dakajo v prihodnjih mesecih. \u010ce so se indikatorji odziva na virus umirili, pa to ne velja za indikatorje odziva na finan\u010dno stanje in posledi\u010dno potro\u0161njo.<\/strong><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\"\"<\/a><\/h3>\n

\"\"<\/a><\/h3>\n

\"\"<\/a><\/h3>\n

\u00a0<\/h2>\n

Pri\u010dakovano finan\u010dno stanje in potro\u0161nja<\/h2>\n

\u00a0<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n
\n

Trenutno in pri\u010dakovano finan\u010dno stanje<\/strong><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

27.-29.3.<\/strong><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

27.-29.4.<\/strong><\/span><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Slab\u0161e kot pred pol leta<\/p>\n<\/td>\n

\n

42%<\/p>\n<\/td>\n

\n

51%<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Enako, vendar pri\u010dakujem, da se bo poslab\u0161alo<\/p>\n<\/td>\n

\n

34%<\/p>\n<\/td>\n

\n

21%<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Enako, ne pri\u010dakujem poslab\u0161anja<\/p>\n<\/td>\n

\n

21%<\/p>\n<\/td>\n

\n

24%<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Bolj\u0161e kot pred pol leta<\/p>\n<\/td>\n

\n

4%<\/p>\n<\/td>\n

\n

4%<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

\u00a0<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n
\n

Trenutni in pri\u010dakovani obseg potro\u0161nje<\/strong><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

27.-29.3.<\/strong><\/span><\/p>\n<\/td>\n

\n

27.-29.4.<\/strong><\/span><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Zdaj tro\u0161im manj<\/p>\n<\/td>\n

\n

42%<\/p>\n<\/td>\n

\n

51%<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Mislim, da bom v prihodnjih mesecih tro\u0161il manj<\/p>\n<\/td>\n

\n

34%<\/p>\n<\/td>\n

\n

21%<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Ne pri\u010dakujem nobenih sprememb<\/p>\n<\/td>\n

\n

21%<\/p>\n<\/td>\n

\n

24%<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

Tro\u0161im ve\u010d kot prej<\/p>\n<\/td>\n

\n

4%<\/p>\n<\/td>\n

\n

4%<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

\u00a0<\/p>\n

Spodnji graf prikazuje segmentacijo slovenske populacije od 18 do 75<\/strong> let glede na oceno finan\u010dnega stanja in pri\u010dakovane potro\u0161nje. Glede na ta dva kriterija \u017ee od leta 2009<\/strong>, torej od za\u010detka pretekle gospodarske krize, razvr\u0161\u010damo populacijo v pet segmentov:<\/p>\n

Prikraj\u0161ani<\/em><\/strong> – Finan\u010dno stanje je slab\u0161e, obseg potro\u0161nje je zni\u017ean.
<\/em>Pozorni<\/em><\/strong> – Pri\u010dakujejo poslab\u0161anje finan\u010dnega stanja, so ali pri\u010dakujejo zni\u017eanje obsega potro\u0161nje.
<\/em>Previdni<\/em><\/strong> – Ne pri\u010dakujejo poslab\u0161anja finan\u010dnega stanja, so ali pri\u010dakujejo zni\u017eanje obsega potro\u0161nje.
<\/em>Ravnodu\u0161ni<\/em><\/strong> – Pri\u010dakujejo poslab\u0161anje finan\u010dnega stanja, niso in ne nameravajo zni\u017eati potro\u0161nje.
<\/em>Preskrbljeni<\/em><\/strong> – Finan\u010dno stanje in obseg potro\u0161nje sta nespremenjena.<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Velikost posameznega segmenta, predvsem pa spreminjanje v \u010dasu, nam daje izjemen vpogled v stanje na trgu in za obete v prihodnosti<\/strong>. V prvih dveh stolpcih opazujemo strukturo segmentov v \u010dasu gospodarske recesije, prvi je iz za\u010detkov recesije v Sloveniji septembra 2009, drugi v \u010dasu drugega dna, spomladi leta 2014. Za recesijo je zna\u010dilen visok oz. prevladujo\u010d dele\u017e segmenta prikraj\u0161anih<\/strong>, torej tistih, ki poro\u010dajo o slab\u0161em finan\u010dnem stanju in omejevanju lastne potro\u0161nje.<\/p>\n

Druga dva stolpca razkrivata polo\u017eaj v \u010dasu gospodarske rasti. Prvi med obema predstavlja \u010das najve\u010djega gospodarskega razcveta pred poletjem 2018, drugi je iz obdobja jeseni 2019, ko je rast \u0161e vztrajala, a se je v medijih izraz \u00bbrecesija\u00ab pojavljal nekoliko pogosteje. Za \u010das gospodarske rasti je zna\u010dilen prevladujo\u010d dele\u017e segmenta preskrbljenih.<\/strong><\/p>\n

Zadnja dva stolpca prikazujeta polo\u017eaj po koncu drugega in po koncu sedmega tedna epidemije. Prva reakcija je bila pri\u010dakovana pozornost oz. previdnost. Danes pa je \u017ee o\u010ditno, da se vzpostavlja nova struktura, kar poudarjamo \u017ee ves \u010das \u2013 prihajajo\u010de gospodarske posledice epidemije ne bodo enake krizi 2009-2014. <\/strong>Za \u010das po prvem delu epidemije se namre\u010d izrisuje nov vzorec, s sorazmerno enako velikima dele\u017eema preskrbljenih in prikraj\u0161anih.<\/strong> Tudi soo\u010denje z gospodarskimi posledicami epidemije bo torej za prebivalce nekaj novega.<\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

Dostop do podatkov<\/strong><\/p>\n

Vsi uporabljeni podatki in nekateri drugi za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:<\/p>\n

https:\/\/docs.google.com\/spreadsheets\/d\/1b9rBaWS9Y8mceQIjQ7xr_CIBcxD6RryGlkWQJwVCx9g\/edit#gid=2060053169<\/a><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

Navajanje vira<\/strong><\/p>\n

Pri navajanju vira prosim navedite (priporo\u010dena oblika navajanja vira):<\/p>\n

\u00bbVir: Javnomnenjska raziskava 27.-29. marec \/ 27.-29. april 2020, n=745 \/ 761; \u00a0Valicon.\u00ab<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

Metodolo\u0161ki podatki<\/strong><\/p>\n

Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je najve\u010dji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.<\/p>\n

\u010cas anketiranja:<\/p>\n