{"id":13437,"date":"2020-04-20T14:00:45","date_gmt":"2020-04-20T14:00:45","guid":{"rendered":"http:\/\/www.valicon.net\/?p=13437"},"modified":"2023-05-08T14:49:06","modified_gmt":"2023-05-08T14:49:06","slug":"tocka-preloma-splosna-zaskrbljenost-prvic-pod-70","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/oldwww.valicon.net\/sl\/2020\/04\/tocka-preloma-splosna-zaskrbljenost-prvic-pod-70\/","title":{"rendered":"To\u010dka preloma – splo\u0161na zaskrbljenost prvi\u010d pod 70%"},"content":{"rendered":"\n

Z ni\u017ejo stopnjo splo\u0161ne zaskrbljenosti se krepi tudi nezadovoljstvo dela javnosti z ukrepi za zajezitev virusa, pa tudi z ukrepi za ubla\u017eitev gospodarskih posledic.<\/span><\/h2>\n

\u00a0<\/p>\n

V tokratni analizi primerjamo nekatere klju\u010dne indikatorje odziva javnosti na \u0161irjenje in ukrepe za zajezitev \u0161irjenja in ubla\u017eitev posledic \u0161irjenja novega koronavirusa v dveh pomembnih \u010dasovnih to\u010dkah: zadnji vikend v marcu, torej nekaj dni pred zaostritvijo ukrepov vlade za zajezitev \u0161irjenja virusa, ter pretekli vikend, ko so se ti ukrepi pri\u010deli delno spro\u0161\u010dati. V obeh primerih vzorec zajema tri dni, od petka do nedelje (27.-29. marec in 17.-19. april), velikost vzorca je podobna (n=745, n=760).<\/em><\/strong><\/p>\n

Zaskrbljenost prvi\u010d pod 70%, ocena razvoja dogodkov vsesplo\u0161no pozitivna<\/h3>\n

Dele\u017e dokaj ali bolj zaskrbljenih<\/strong> se je v zadnjem vikendu, prvi\u010d odkar spremljamo odziv javnosti na \u0161irjenje koronavirusa in s tem povezane ukrepe, spustil pod 70% in zna\u0161a zdaj 68%.<\/strong> Dele\u017e zelo zaskrbljenih<\/strong> zaradi novega koronavirusa je zdaj 11%<\/strong>, medtem ko je bil zadnji vikend v marcu ta dele\u017e skoraj trikrat vi\u0161ji, 29%.<\/strong> Da gredo razmere na bolj\u0161e, poro\u010da zdaj \u017ee 95% vpra\u0161anih, blizu ene petine je \u017ee tudi dele\u017e tistih, ki pravijo, da gredo \u00bbprecej na bolj\u0161e\u00ab (18%, zadnji vikend v marcu 3%). Prvi\u010d od za\u010detka meritve 11. marca se niti en anketiranec ni odlo\u010dil za odgovor, da gredo razmere v zvezi s \u0161irjenjem koronavirusa \u00bbprecej na slab\u0161e\u00ab.<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\u00a0<\/h3>\n

Z umirjanjem zaskrbljenosti in rastjo optimizma raste kriti\u010dnost do ukrepov<\/h3>\n

\u010ce so bili ukrepi vlade za zajezitev \u0161irjenja virusa v za\u010detku sprejeti z ve\u010dinskim odobravanjem, pa se je ta podpora z zaostrovanjem ukrepov na eni, in nara\u0161\u010dajo\u010dim optimizmom glede razvoja dogodkov, na drugi strani, precej zni\u017eala<\/strong>. Pretekli vikend je tako \u017ee 39% vpra\u0161anih menilo, da so ukrepi za zajezitev \u0161irjenja prestrogi<\/strong>, zadnji vikend v marcu je bilo tak\u0161nih le 5%. Prvi\u010d se je tudi zgodilo, da je dele\u017e tistih, ki menijo, da so ukrepi \u00bbravno prav\u0161nji\u00ab, padel pod 50%,<\/strong> zdaj zna\u0161a 47%. Da so ukrepi \u0161e vedno premalo strogi pa meni 14% vpra\u0161anih<\/strong> (najni\u017eja vrednost, 12%, je bila dose\u017eena nekaj dni pred zadnjim vikendom). Razmerje med odobravanjem (ali zahtevo po \u0161e stro\u017ejih ukrepih) in neodobravanjem ukrepov se je tako v treh tednih prevesilo iz 19 : 1 v 1,5 : 1, pri \u010demer pa se je trend v zadnjem tednu zopet zelo pospe\u0161il (vikend pred tednom dni je bilo razmerje \u0161e 3:1).<\/p>\n

V zadnjih dnevih ve\u010d kritike tudi na ra\u010dun ukrepov za ubla\u017eitev posledic<\/h3>\n

V zadnjih dnevih pa se je pri\u010dela zni\u017eevati tudi podpora ukrepom za ubla\u017eitev gospodarskih posledic epidemije.<\/strong> Ob najavi teh ukrepov je bila podpora tako reko\u010d plebiscitarna, skupaj 95% vpra\u0161anih je odgovorilo, da so ukrepi \u00bbbolj ustrezni\u00ab (48%) oziroma deloma ustrezni, deloma neustrezni (47%). Tudi tu se je v treh tednih razmerje precej spremenilo, da so bolj ustrezni zdaj meni le \u0161e vsak \u010detrti (26%), da so deloma ustrezni, deloma neustrezni pa 62% vpra\u0161anih. <\/strong>Iz 5% na 12% pa ja zrastel dele\u017e tistih, ki menijo, da so ti ukrepi \u00bbbolj neustrezni\u00ab.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\u00a0<\/h3>\n

Nara\u0161\u010da skrb za gospodarske posledice in delovna mesta<\/h3>\n

Nara\u0161\u010dajo\u010da kriti\u010dnost v oceni ukrepov za ubla\u017eitev gospodarskih posledic sovpada z nara\u0161\u010dajo\u010do skrbjo za gospodarske posledice epidemije<\/strong>, \u0161e bolj opazno pa med zaposlenimi nara\u0161\u010da skrb za delovno mesto. Skrb za delovno mesto zdaj izra\u017ea \u017ee vsak peti zaposleni<\/strong> (20%), zadnji vikend v marcu je bilo tak\u0161nih 12%. Vsak \u010detrti zaposleni je \u0161e vedno na \u010dakanju (26%), delovno neaktivnih pa je trenutno 34% zaposlenih, torej vsak tretji. <\/strong>\u010ce k temu dodamo \u0161e podatek, da je 38% vpra\u0161anih pesimisti\u010dnih glede pri\u010dakovanega finan\u010dnega stanja in so \u017ee, ali pa bodo temu primerno zni\u017eali svoj obseg potro\u0161nje, dodatnih 20% pa to prav tako namerava storiti, \u010deprav ne pri\u010dakujejo poslab\u0161anja finan\u010dnega stanja, je jasno, da je ve\u010d kot polovica dr\u017eavljanov v stanju pripravljenosti na posledice epidemije, ki vodi v gospodarsko recesijo.<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\n

\u00bbSpremembe v javnem mnenju, ki jih opazujemo zadnje dneve, so odraz ve\u010d faktorjev. Prvi je zagotovo trajanje izrednih razmer – minil je \u017ee peti teden – in to zagotovo vpliva na do\u017eivljanje ukrepov, ki omejujejo gibanje in zdru\u017eevanje ljudi. Za name\u010dek je zunaj lepo in toplo, spomladansko in prav ni\u010d aprilsko, vreme. A bilo bi vse preve\u010d naivno pripisovati spremembo v javnem mnenju le temu. Ena od klju\u010dnih spremenljivk so statisti\u010dni podatki o \u0161irjenju virusa, ki jih redno, torej na dnevni ravni, \u0161e vedno spremlja vsak drugi dr\u017eavljan. \u010ce smo bili v prvih dveh tednih predvsem bolj kot ne prestra\u0161eni, \u0161e posebej pod vtisom informacij in prizorov, ki so prihajali iz Lombardije, pa se je polo\u017eaj konec preteklega tedna pri\u010del umirjati. Temu je sledila zaostritev ukrepov in to se je takoj odrazilo v negodovanju dela javnosti. Zadnji teden pa smo o\u010ditno do\u017eiveli to\u010dko preloma, saj se je nasprotovanje ukrepom dogajalo \u017ee med tednom in ne le za vikend, kot je bilo to poprej. Zelo o\u010ditno se torej z dobrimi novicami o uspehu pri zajezitvi \u0161irjenja virusa v Sloveniji umirja zaskrbljenost, a hkrati nara\u0161\u010dajo tudi pri\u010dakovanja v zvezi z omilitvijo ukrepov. Glavna naloga vlade oziroma tistih, ki skrbijo za komunikacijo z dr\u017eavljani, bi zato morala biti jasna argumentacija, zakaj so strogi ukrepi \u0161e naprej potrebni. V nasprotnem primeru se namre\u010d lahko zgodi, da se javno mnenje obrne proti ukrepom vlade, kar bi lahko vodilo v kontraproduktivno vedenje dr\u017eavljanov, s tem pa bi najverjetneje ogrozili tudi dose\u017eke zadnjih tednov. Nahajamo se na to\u010dki preloma, ko je potrebno o ranljivih skupinah razmi\u0161ljati ne samo skozi prizmo zdravstvene gro\u017enje temve\u010d skozi prizmo posledic, ki jih ukrepi prina\u0161ajo dolo\u010denim dru\u017ebenim skupinam. Kot smo pokazali z analizo pretekli teden<\/a>, so ta ranljiva skupina predvsem mladi zaposleni ljudje, \u0161e posebej tisti z ni\u017ejimi osebnimi dohodki. Ignoriranje nara\u0161\u010dajo\u010dega problema bi lahko imelo dolgoro\u010dne posledice za slovensko dru\u017ebo,<\/strong>\u00ab <\/em>poudarja Andra\u017e Zorko, analitik javnega mnenja iz dru\u017ebe Valicon.<\/strong><\/p>\n<\/blockquote>\n

Dodatna gradiva so dostopna na spodnjih povezavah:\u00a0
<\/em>Sporo\u010dilo za medije<\/a>
Slika 1: Zaskrbljenost, ocena razvoja dogodkov in ukrepi vlade<\/a>
Slika 2: Skrb za gospodarske posledice in ocena ukrepov vlade<\/a>
Slika 3: Osebno po\u010dutje<\/a>
Slika 4: Osebna potro\u0161nja in finan\u010dno stanje<\/a><\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

Dostop do podatkov<\/strong><\/p>\n

Vsi uporabljeni podatki in nekateri drugi za celotno obdobje raziskave so dostopni na povezavi:
https:\/\/docs.google.com\/spreadsheets\/d\/1b9rBaWS9Y8mceQIjQ7xr_CIBcxD6RryGlkWQJwVCx9g\/edit#gid=2060053169<\/a><\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

Navajanje vira<\/strong><\/p>\n

Pri navajanju vira prosim navedite (priporo\u010dena oblika navajanja vira):
\u00bbVir: Javnomnenjska raziskava 27.-29. marec \/ 17.-19. april 2020, n=745 \/ 760; \u00a0Valicon.\u00ab<\/p>\n

###<\/em><\/p>\n

Metodolo\u0161ki podatki<\/strong><\/p>\n

Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je najve\u010dji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.<\/p>\n

\u010cas anketiranja:<\/p>\n